Spodbujanje družbene in okoljske odgovornosti
Raziskovanje in predvidevanje odgovornega delovanja v Sloveniji
Opis projekta
Projekt se osredotoča na mikro raven odgovornega delovanja v slovenskem nacionalnem okolju, ki je vpeto tudi v EU in globalni kontekst. Osrednji raziskovalni problem je vezan na prepoznavo dejavnikov, ki vplivajo na odgovorno delovanje slovenske populacije, s čimer projekt naslavlja šire družbene izzive trajnostnega razvoja in doprinaša k nadgradnji znanstvenih pristopov in znanja. Okoljska odgovornost v tem smislu predstavlja le eno komponento odgovornega delovanja poleg družbene in individualne odgovornosti.
Z namenom raziskati odgovorno delovanje v sociološkem kontekstu išče projekt nove pristope k razumevanju načinov sodelovanja na vseh družbenih ravneh. V ospredju je inovativen teoretski koncept – odnosni subjekt, ki se nanaša na specifično obliko družbene diferenciacije, ki predstavlja alternativo funkcionalni in implicira večji pomen tretjega sktorja, javno-privatne sfere in nove civilne družbe. Koncept poudarja pomen refleksivnosti posameznikov, ki ob tem upoštevajo odnose s pomembnimi drugimi in hkrati tudi delujejo skozi te odnose. Gre za refleksivnost drugega reda, ki presega prispevke posameznih akterjev. Medtem ko so posamezniki refleksivno vpeti v družbene odnose kot odnosni subjekti, lahko kot individualni ali kolektivni akterji generirajo lastne emergentne lastnosti preko teh odnosov, kar vodi do družbene morfogeneze.
Glavni cilj projekta je s pomočjo teorije razviti model dejavnikov, ki vplivajo na odgovorno delovanje splošne populacije v Sloveniji. Slednje bo orodje za ustvarjanje scenarijev in simulacij ter vir usmerjanja prihodnjih policy intervencij na makro ravni, ki lahko spodbujajo odgovorno delovanje. S tem namenom bodo v projektu uporabljeni interdisciplinarni metodološki pristopi in triangulacija metod, vključno z uporabo visoko zmogljivega računalnika (HPC). Ta bo omogočil simulacijo palet prihodnjih scenarijev in formulacijo specifičnih policy priporočil na podlagi zbranih podatkov in hkrati tudi povezavo med mikro, makro in mezo družbeno ravnijo ter vsemi vidiki odgovornosti.
Aktivnosti na projektu presegajo slovenske okvirje, saj bodo vodile v razvoj nove metodologije za merjenje, prepoznavo in predvidevanje možnosti spodbujanja odgovornega družbenega delovanja, ki jo je mogoče prenesti na med-nacionalne/regionalne komparativne študije. Vodile bodo tudi v spremljanje stanja in nadaljnja policy priporočila, s čimer bodo prispevale k dodatni družbeni, politični in ekonomski relevantnosti družboslovnega raziskovanja.
Rezultati bodo temeljili na uporabi širokega nabora metod, ki obsegajo a) analizo sekundarnih virov, diskurzivna analiza medijev širšega dosega in ekspertnih mnenj trojne vijačnice akterjev (politiki, gospodarstvo, NVO); b) anketne podatke za splošno populacijo na podlagi izvirne baterije vprašanj z razvojem novih indikatorjev in faktorjev odgovornosti, c) kvalitativno raziskavo, ki omogoča poglobljeno razumevanje odnosa med makro narativi in individualno ravnijo odgovornega delovanja; d) model strukturnih enačb, ki omogoča identifikacijo odnosov med aspekti odgovornega delovanja, pa tudi razumevanje, kako na te aspekte in njihove medsebojne odnose vplivajo latentne makro variable (strukturne in diskurzivne); e) predvidevanje prihodnjih pogojev odgovornosti, ki temelji na mogočih scenarijih sprememb v tehnologiji, družbenem in naravnem okolju. Tako bomo ponudili širšo sliko medsebojne povezanosti omenjenih konceptov, ki vodijo v razvoj znanstvenega znanja in omogočajo tudi močne aplikativne potenciale.
Projekt bo izveden na podlagi načrtovanih delovnih paketov (DP): DP1: Analiza slovenskega strukturno- institucionalnega in semantičnega okolja, DP2: Kvantitativna raziskava splošne populacije, DP3: Meta-analiza podatkov, DP4: Izgradnja prihodnjih scenarijev, DP5: Priprava priporočil, DPM: Menedžment, DPK: Komunikacija.
DP1: Analiza slovenskega strukturno- institucionalnega in semantičnega okolja
Cilj DP1 je prepoznati strukturno-institucionalne pogoje in semantične reprezentacije nacionalnega okolja, ki se nanašajo na odgovorno delovanje in trajnostni razvoj. Tako bomo prepoznali prevladujoče teme in ovire pri zagotavljanju okoljske in družbene vzdržnosti. DP bo vključeval tudi razvoj teoretičnih pogledov na trajnostni razvoj, odgovorno delovanje in spremljajoče tematike. Poglobil bo znanje, vezano na preplet med makro sistemskim okoljem ter posameznikovimi percepcijami in vedenjem ter ponudil začeten vpogled v prihodnje scenarije na tem področju.
Bolj specifično bo ta DP z upoštevanjem koncepta kulturne politične ekonomije:
-
identificiral in analiziral diskurze, ki spremljajo odgovorno delovanje in trajnostni razvoj v Sloveniji ter se nanašajo na okoljsko, družbeno in ekonomsko dimenzijo. V ospredju so diskurzi, ki interpretirajo dogodke, legitimizirajo akterje in družbene fenomene, ki vplivajo na stanje odgovornega delovanja v Sloveniji
-
prikazal, kako semiotični dejavniki vplivajo na resonanco diskurzov v organizacijskem in institucionalnem kontekstu ter po drugi strani materialne dejavnike, ki delujejo preko institucionaliziranih odnosov moči ter zgodovinsko in strukturno pogojenih selekcij.
-
zabeležil hegemonične diskurze in njihovo institucionalizacijo, ki bo služila kot izhodišče za prepoznavo vloge političnih, ekonomskih in ostalih akterjev pri trajnostnem razvoju
-
prispeval k začetnem prepoznavanju verjetnih prihodnjih scenarijev na tem področju
DP2: Kvantitativna raziskava splošne populacije
DP2 bo vezan na kvantitativni pristop z analizo sekundarnih kvantitativnih podatkov in, na tej podlagi, oblikovanje in uporabo vprašalnika za zbiranje primarnih podatkov, ki jih bomo nato analizirali prek vrste statističnih metod. Nadalje bomo oblikovali konceptualni model (na podlagi Sheme 1) in ga testirali prek modeliranja strukturnih enačb. Slednje nam bo omogočilo prepoznavanje razmerij med opazovanimi spremenljivkami, neopazovanimi konstrukti (latentnim spremenljivkami) in analizo strukturnih razmerij v večstopenjskih okvirih [47]. Prednost tovrstnega metodološkega pristopa je v možnosti povezave različnih odnosov med posameznimi deli teoretičnega modela.
DP3: Meta-analiza podatkov
Namen DP4 je zgraditi končni eksplanatorni model odgovornega obnašanja s kombinacijo nacionalnih narativov in struktur (DP1) s kvantitativnimi podatki (DP2). Na podlagi te kombinacije bomo (1) preverili veljavnost indikatorjev in vzročnih povezav v prvotnem SEM in opravili popravke, kjer bo to potrebno (2) zagotovili dodatne eksogene spremenljivke v SEM za končni eksplanatorni model, kjer bo to mogoče.
Družbene ravni bomo opazovali kot medsebojno povezane v smislu strukturnega spajanja. Tako bomo lahko pokazali, kako vplivajo druga na drugo pri produciranju in reproduciranju trajnostnega družbenega, individualnega in okoljskega obnašanja.
Dinamiko strateškega usmerjanja, ki omogoča odgovorno delovanje, vidimo kot diskurzivno družbeno delovanje na podlagi določenih družbenih imaginarijev, ki jih bomo obravnavali preko:
-
semiotskih značilnosti sistemov, ki razkrivajo evolucijske procese strukturnih pogojev, ki predstavljajo (ne)ugodne razmere za trajnostno delovanje;
-
semiotike individualnih akterjev (njihova dojemanja, drže, identifikacije, namere, modalitete refleksivnosti, vedenje, kot poročajo o njem)
-
identificiranja možnih načinov za doseganje kompatibilnosti med individualno odgovornostjo, ki jo spodbuja globalna tržna ekonomija, in po drugi strani okoljsko in družbeno odgovornim delovanjem, kar je nujno za vzdržno stanje v družbi
-
prepoznavanja obstoječih in potencialnih vplivov človeškega delovanja, ki povezuje vse tipe odgovornosti z makro družbeno ravnjo prek relacijske refleksivnosti.
DP4: Izgradnja prihodnjih scenarijev
Izgradnja prediktivnih modelov kot cilj DP5 bo temeljila na SEM in kvantitativnih (DP2) kodiranih/kvantificiranih vhodnih podatkih, DP3 ter na pričakovanih scenarijih in trendih tehnološkega razvoja, degradacije okolja in družbenih sprememb (pridobljenih na podlagi sekundarne analize, lastnih izračunov in pogovorov z relevantnimi akterji v okviru DP1). Tako bomo zmožni simulirati prihodnje premike v odgovornem obnašanju na podlagi potencialnih sprememb, ki jih lahko realistično pričakujemo do leta 2030:
-
v tehnološkem (naraščajoča digitalizacija in uporaba IKT), družbenem (pričakovane spremembe v demografskih in drugih lastnostih posameznikovih specifičnih socialnih okolij) in naravnem okolju (na podlagi presoje različnih scenarijev sprememb v smislu degradacije naravnega okolja);
-
v obnašanju ključnih institucij in v relevantnih normah, ki jih sprejemajo in uresničujejo (splošno strukturno okolje);
-
v semantiki nacionalnega imaginarija, ki se nanaša na družbeno, okoljsko in individualno odgovornost.
DP5: Priprava priporočil
Priporočila za družbena delovanja in »policy« intervencije na makro ravni bomo pripravili z namenom, da okrepimo odgovorno delovanje na individualni ravni. Na podlagi naših kritičnih analiz in predikcij (iz DP 1-4) bomo pripravili paleto policy priporočil za politične odločevalce in civilno družbo s prepoznavanjem mehanizmov, ključnih za spodbujanje podpore odgovornemu delovanju. Slednje je prioriteta Strategije razvoja Slovenije 2030, ki poudarja: (a) vključujočo, zdravo, varno in odgovorno družbo; (b) ohranjeno zdravo naravno okolje; (c) učenje za in skozi vse življenje ter visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse. Naša priporočila bodo identificirala diskurzivne strategije potrebne za povečanje podpore trajnostnemu razvoju in omogočanju učinkovitega strateškega usmerjanja.